Ad

petek, 19. september 2014

Deževen teden pod Košenjakom

Ker sva bili z Zarjo zaradi slabega vremena prisiljeni spremeniti najine načrte o potepanju po visokogorju, sva se za nekaj dni nastanili v stari hišici sredi gozda na Ojstrici nad Dravogradom. Hiša je last Zarjinega dedka, opremljena je z elektriko, v njeni bližini se nahaja tudi pitna voda.
Teden sva izkoristili kot nekakšne kondicijske priprave za kasnejše ture v Julijcih. V petih dneh sva bili štirikrat na najvišjem vrhu Kozjaka, Košenjaku, prehodili sva tudi del Koroške planinske poti v smeri proti Pernicam in še nekoliko naprej. Najina najdaljša tura je bila dolga okoli 40 kilometrov. Vse dni pa naju je spremljal dež, manjkala ni niti megla. Kljub temu sva uživali tako v hoji kot tudi v nabiranju gozdnih sadežev in gob. Vsak večer naju je poleg kuhanja večerje zaposlilo tudi netenje ognja, saj sva si morali posušiti najine premočene čevlje in oblačila. Tudi slabo vreme se da dobro izkoristiti! ;)


Vrh Košenjaka



Instagram
Instagram

Instagram
Instagram

Instagram

Planinsko zavetišče pri Knezu na Pernicah
Instagram
O mojih dogodivščinah v slovenskih hribih lahko berete tudi tukaj: Berghaus everyday adventurer

četrtek, 18. september 2014

Dobrča

Z Zarjo sva si naredili plan, da greva s šotorom v nahrbtniku iz Tržiča čez Dobrčo na Begunjščico in Stol, nato pa se spustiva v Dovje, od koder bi nadaljevali proti Julijcem. Začelo se je dobro, vreme je bilo kljub slabši napovedi toplo in sončno, zato sva z nasmehom na obrazu nosili najine težke nahrbtnike.


Kmalu pa so se na nebu nabrali temni oblaki, ki so napovedovali bližajočo se nevihto. Hitro sva poiskali prostor, primeren za postavitev šotora in skočili vanj zadnje sekunde prej dežjem. Padalo je nekoliko dlje od pričakovanega, zato sva se odločili, da z najinim pohodom nadaljujeva šele naslednji dan. Mogoče se sliši malo smešno, da moraš med pohodom na Dobrčo prespati, ampak nama se nikamor ni mudilo, želje po premočenosti že prvi dan pa tudi nisva imeli.

Po koncu nevihte sva se vseeno odpravili malo raziskati okolico, na pastirski koči na Lešanski planini pa sva se ustavili na čaju in divjačinskem golažu, s katerim so naju pogostili okoliški lovci. Kasneje sva še malo poklepetali z ostalimi gosti koče, med drugim tudi z gorskim reševalcem, s katerim sva predebatirali najin plan za naslednje dni. Glede na vremensko napoved nama je močno odsvetoval predvsem Begunjščico, saj je gora s svojim golim pobočjem zelo izpostavljena strelam.
Razgled z Lešanske planine
Ko sva se vrnili v šotor, sva se pogovorili in strinjali, da nekoliko spremeniva načrte. Po prespani dokaj topli noči v šotoru sva sicer šli na Dobrčo, nato pa namesto Begunjščice raje nazaj v dolino. Poleg vrha Dobrče sva seveda obiskali tudi le nekaj minut oddaljen Šentanski vrh, s katerega je lep razgled na osrednje Karavanke in skupino Storžiča.
Vrh Dobrče
Šentanski vrh

Ustavili sva se tudi pri Koči na Dobrči, nato pa se spustili po južnem pobočju gore do Brezij pri Tržiču.
Vzletišče jadralnih padalcev
Kljub slabemu vremenu sva tudi naslednje dni preživeli aktivno. Več o tem boste lahko prebrali v naslednjem blogu ali pa tukaj: http://community.berghaus.com/welcome-to-the-slovenian-mountains/ (nekaj fotografij, ki so objavljene na Berghausovi spletni strani, je žal izpadlo nekoliko drugače kot bi moralo... ne vem, kaj je temu vzrok, ampak pri nekaterih je pretirana nasičenost z barvami res moteča).

#Berghaus #adventurelist #everydayadventurer
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...