Prvič na Triglavu

Že od nekdaj sem si želela osvojiti najvišji slovenski vrh... prejšnji vikend pa mi je končno uspelo! Štartali smo še v temi, ob pol petih zjutraj pri koči Savica. Pot nas je vodila ob Triglavskih jezerih, mimo koče pri Triglavskih jezerih do Hribaric.

Nabrali smo že kar nekaj višinskih metrov, ki pa smo jih potem del izgubili s spustom do Doliča. Od tam naprej smo šli samo še proti vrhu. Na Triglavu smo se poslikali, pretepli:), vpisali v knjigo in odhiteli po grebenu proti Kredarici, kjer smo si natočili vodo in dalje proti Planiki, kjer smo se najedli in si privoščili skoraj 10 urni spanec.

Zjutraj smo vstali ob šestih, se poslikali ob sončnem vzhodu in se preko Triglavske šrbine odpravili proti Doliču.

Kmalu pa se je pričelo kazati slabo vreme in na poti proti koči pri Triglavskih jezerih so nas spremljali močan dež, toča, grmenje, spolzke skale in ostali z vremenom povezani problemi. Kljub temu pa smo približno ob pol štirih popoldne srečno prispeli nazaj do Koče pri Savici.
Vreme sicer ni bilo idealno, vseeno pa dovolj dobro, da smo lahko opravili zastavljeno pot. Za bolj jasno nebo in razglede bo pač treba še kdaj prilesti na vrh Slovenije!

Prvič na Triglavu